Aktualna številka revije EDUCA

Revija ponuja 100 strani zanimivega branja v obliki 16 aktualnih tekstov. V svojem uvodniku glavni urednik dr. Martin Kramar takole nagovarja bralce revije :

"S to številko revija Educa izpolnjuje svojo tridesetletnico izhajanja. Ustanovili smo jo z namenom, da bi pedagoškim delavkam in delavcem, ki delajo v neposredni vzgojno-izobraževalni dejavnosti v predšolski vzgoji in osnovni šoli (pa tudi drugje), omogočili objavljanje svojih strokovnih prispevkov, prikazov primerov uspešne prakse, pogledov na različna teoretična vprašanja, na konkretno dogajanje v vzgoji in izobraževanju ter na pojave v družbi, ki vplivajo na vzgojo in izobraževanje. Ugotavljamo, da smo veliko tega uresničili. Objavili smo prispevke več kot 1200 avtoric in avtorjev. Med njimi jih je največ iz neposredne prakse v vrtcih in osnovni šoli. Vsem se iskreno zahvaljujem za ustvarjene zanimive, strokovno bogate in pestre vsebine revije Educa in vas vabimo k nadaljnjemu sodelovanju.Tudi pričujoča številka prinaša zanimive prispevke.Objavljamo intervju, v katerem je na vprašanja odgovornega urednika Educe odgovoril minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije dr. Darjo Felda.V vsebini pogovora je več pomembnih sporočil. Vsekakor smo veseli navedbe, da je »sodobna slovenska šola še vedno dobra …«, ki pa jo je potrebno nenehno razvijati in usklajevati z aktualnimi razmerami in razvojno vizijo človeka in družbe. Pri spreminjanju mora (tudi) šola imeti jasno vizijo, realne cilje, znanstvene strokovne podlage in delovati strokovno.Pomembno je sporočilo, da se moramo v vzgojno-izobraževalni dejavnosti, v šoli, »več ukvarjati s samo vzgojo in izobraževanjem in ne toliko pozornosti posvečati birokraciji.« Domnevam, da s tem minister opozarja na obsežen in zapleten splet vprašanj, v katerem je šola v zapletenem protislovnem položaju. Ob tem se postavlja vprašanje, kako kdo razume prenovo šole in kaj od nje pričakuje. Vsi bi šolo prenovili, spremenili, »osvobodili« raznih formalno-pravnih spon, a jo številni isti (v šoli in zunaj nje) ohranjajo, kakršna je, jo utesnjujejo s številnimi zakonskimi predpisi, določili, pravilniki … Na šolo pritiskajo tudi ozki storilnostno usmerjeni pritiski, ki vidijo smisel šolanja le v doseženih ocenah, ozkih testnih rezultatih in točkah.Šola oziroma vzgojno-izobraževalne inštitucije morajo biti avtonomne. Toda tudi pri tem se srečamo s spletom različnih pojmovanj avtonomije šole. V intervjuju je avtonomija mišljena kot strokovna suverenost šole, učiteljic, učiteljev pri iskanju, oblikovanju strokovnih odločitev, v konkretnem ravnanju pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa in reševanju z njim povezanih vprašanj in pojavov, za katere so kompetentni in odgovorni.V ministrovih odgovorih je še več zanimivih, dobrih in pomembnih sporočil. Preberite.V prispevku s področja predšolske vzgoje je predstavljena priprava otrok na vključitev v vrtec. Vključitev v vrtec vsak otrok doživi po svoje, drugače. Pri tem je pomembno, da ta dogodek otrok doživi brez pretresa, brez stresa. Z vstopom v vrtec vstopa v novo skupnost in v inštitucionaliziran razvojni, vzgojni in v nadaljevanju vzgojno-izobraževalni proces, ki bo trajal kar veliko let njegovega življenja. In v to pomembno obdobje svojega življenja naj otroci vstopajo dobro razpoloženi, s pozitivnimi, dobrimi, vedrimi pričakovanji.V prispevkih za prvi triletji osnovne šole so prikazane možnosti uporabe izobraževalnih mobilnih aplikacij pri pouku predmeta družba izven učilnice. Prikazani so primeri uporabe različnih aplikacij, ki so učenkam in učencem dostopni na njihovih napravah, ki jih uporabljajo predvsem doma oziroma izven rednega pouka.V drugem prispevku so predstavljeni primeri didaktičnih iger pri pouku v 5. razredu osnovne šole. To je uvajanje drugačnih načinov spoznavanja resničnosti, ki jo učenci odkrivajo, spoznavajo in novo znanje usvajajo s svojo dejavnostjo.Neposredno vzgojno-izobraževalno dejavnost učencev, v konkretnem primeru študentk in študentov, osvetljuje tudi prispevek o praktičnem usposabljanju študentk in študentov razrednega pouka. Prispevek prinaša ugotovitve raziskave, ki so jo izvedli na Pedagoški fakulteti v Mariboru.Aktualno problematiko prikazuje prispevek o prostovoljskih dejavnosti v osnovni šoli. Avtorica navaja različne opredelitve prostovoljskih dejavnosti. Oznaka je zelo blizu oznaki prostovoljne dejavnosti, ki je v osnovni šoli zelo utrjena in v pogosti rabi, vendar se pomensko razlikuje od oznake prostovoljske dejavnosti. V nadaljevanju navaja vzgojni potencial prostovoljskih dejavnosti, ki jih v šoli lahko uresničujejo. Opozoriti je potrebno na implicitno nakazano namero, da bi prostovoljske dejavnosti v šoli »sistematizirali«, kar je možno razumeti, da bi jih spremenili v obvezne dejavnosti. To je lahko nevaren korak k »obveznemu« prostovoljstvu, kar bi prostovoljstvo pripeljalo do propada.Vse, ki jih ta tematika zanima, vabim k strokovnim razpravam o tem pomembnem vprašanju. S temi bi lahko prispevali k osvetlitvi in razvoju prostovoljstva kot pomembne sestavine življenja in dela učencev v šoli, ki ne bi bilo oblikovano v učni predmet, niti ne bi bilo le ena od prostovoljnih dejavnosti učenk in učencev.Med prikazi primerov iz prakse je prispevek o glasbenem potepanju različnih starostnih skupin po Milanu.Želim vam prijetno branje zanimivih vsebin".