Kako do zakonitih evidenc delovnega časa po pravilih nove zakonodaje (novela ZEPDSV)

Sovela ZEPDSV-a nalaga delodajalcem bolj striktno vodenje evidenc prisotnosti. Sama evidenca bo morala po novem izkazovati čas prihoda in odhoda z dela, prav tako bo potrebno evidentirati in v evidenci izkazati koriščenje odmorov. Ne smemo pozabiti tudi na te- denske seštevke ur in obveznost dnevnega vnosa podatkov v evidenco delovnega časa.

Novela zaostruje določbe glede sankcioniranja kršitev v zvezi z delovnim časom ter natančneje določa za katere osebe je vodenje evidenc o delovnem času obvezno, kateri podatki morajo biti iz evidence delovnega časa razvidni in tudi pravica zaposlenih, da so s temi podatki seznanjeni. Vodenje evidence delovnega časa je sicer postalo obvezno že leta 2006 s sprejemom Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, v nadaljevanju: ZEPDSV) in se do novele ZEPD-SV-A še ni spreminjalo ali dopolnjevalo.

OSREDNJE NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA NOVELA ZEPDSV

Nova definicija pojma delavec

Novela ZEPDSV-A z dopolnitvijo definicije delavca (dopolnjena 9. alineja 2. člena ZEPDSV-A) razširja krog oseb za katere je podana obveza vodenja evidenc delovnega časa. Po novem se kot delavec v smislu zakona, poleg oseb, ki so v delovnem razmerju, šteje vsaka oseba, ki na kakršni koli pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključena v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. To v praksi pomeni, da je beleženje delovnega časa obvezno tudi za vse študente in honorarne sodelavce, ki delo opravljajo bodisi preko avtorske ali podjemne pogodbe ipd. Tudi za študente in dijake je treba voditi evidenco o opravljenih urah.